Portal Planinskega društva Mislinja

NOVA VABILA

VREMENSKI PODATKI

POHOD NA KRIM (1107 M)
Avtor: Peter Zupanc   
sreda, 11 oktober 2017
dsc_5006 POHOD NA KRIM (1107 m) V torek zjutraj, 10.10.2017, smo se s kombijem zapeljali skozi Velenje do Arje vasi in po avtocesti do Ljubljane. Avtocesto smo zapustili pri izvozu za Ig in se mimo Iške vasi zapeljali do Doma v Iškem Vintgarju. Zjutraj nas je pozdravilo oblačno vreme z rosenjem, ki se je med vožnjo še okrepilo. Za daljši postanek smo se odločili na počivališču Lukovica z upanjem da bo rosenje ponehalo, in res se je proti Kamniškim Alpam kmalu začelo jasniti. Pri Domu smo se pripravili za pohod in se napotili proti vrhu Krima. Pot je potekala po široki gozdni poti, ki pa je bila večinoma precej strma. Speljana je skozi gozd, tako da nismo imeli kakšnih posebnih razgledov. Na začetku poti so nas še nekajkrat dežne kapljice prisilile, da smo iz nahrbtnikov potegnili dežnike, a bolj ko smo se bližali vrhu, več jasnine je bilo na nebu in ko smo po dveh urah in pol prispeli na vrh Krima, je že veselo sijalo sonce, le v dolini so se še vednopreganjale meglice. Na Koči na Krimu smo si privoščili daljši počitek. Okrepčali smo se z joto, sladicami in kavo. Pred odhodom proti vasici Jezero, kjer nas je čakal kombi, smo naredili še skupinsko fotografijo. Tudi pot v dolino je bila strma in polna kamenja, ki je bilo vlažno. Pot je zahtevala previdnost pri vsakem koraku. Po dobrih dveh urah in pol smo srečno prispeli do vasice Jezero. Tu smo naredili še krajši postanek, da smo se odžejali potem pa smo se vkrcali na kombi in srečno prispeli domov. Preživeli smo lep in zanimiv dan. Napisal: Peter Zupanc Vodnik: Peter Zupanc Soorganizatorka: Silva Sonjak Oglejte si fotografije z opisi.
 
38. SREČANJE KOROŠKIH PLANINCEV
Avtor: Peter Zupanc   
nedelja, 08 oktober 2017
dsc_4895 38. SREČANJE KOROŠKIH PLANINCEV PRI DOMU NA SMREKOVCU Letošnje 38. srečanje koroških planincev je organiziralo PD Črna na Koroškem, v soboto 07.10.2017. Tudi člani PD Mislinja smo se udeležili srečanja. S kombijem smo se zapeljali do parkirišča pri Domu na Smrekovcu. V domu smo si privoščili krajši postanek, da smo se okrepčali s kavico, potem pa smo se napotili na vrh Smrekovca. Po slabe pol ure hoje po gozdni poti smo prispeli na vrh, kjer je že bilo veliko planincev. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, razgledi po okolici pa zelo lepi, saj so se videle cele Savinjsko-kamniške Alpe, Pohorje, v ozadju Koral Alpe z Golico, pa Kozjak, Šoštanj, Menina planina, Golte in še bi lahko našteval. Na vrhu smo se zaustavili za dlje časa, da smo se razgledali in pokramljali z znanci, na koncu smo naredili še skupinsko fotografijo in se napotili nazaj na dom, kjer se je ob 12. uri začela proslava. Proslava se je pričela s prihodom praporščakov planinskih društev Koroškega meddruštvenega odbora. Prisotne so pozdravili predstavnik PD Črna, predsednik MDO za Koroško, županja občine Črna na Koroškem in predsednik PZS. Na proslavi je na pobudo MDO za Koroško PD Radlje prejelo Svečano listine za 60 letno uspešno delovanje društva. Priznanje je podelil predsednik PZS. Proslava je bila zaključena s kratkom kulturnim programom, ki so ga pripravili Kulturno društvo Črna in Črnjanski harmonikaši. Na koncu smo se okrepčali še s Smrekovškim piskrom. Čas je hitro minil, morali smo se napotiti proti kombiju, ki nas je srečno pripeljal domov. Napisal:Peter Zupanc Vodnik: Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
PO BERNEKERJEVI POTI
Avtor: Peter Zupanc   
petek, 06 oktober 2017
pa020009 PO BERNEKERJEVI POTI Bernekerjevo pot smo pričeli pri kmetiji Lesnik na Legnu. Del poti poteka ob potoku Barbara, ki sčasoma zavije prek potoka in navkreber vse do sv. Barbare, kjer v bližini stoji Sedlarjeva lipa. Pot nadaljujemo proti domačiji Bernekerjevih, kjer se je rodil kipar. Danes tam stojijo samo še ruševine in spomini na težke čase življenja na hribovski planoti. Pri domačiji smo imeli krajši postanek. Na željo pohodnikov smo pot nadaljevali eni na Kremžarjev vrh, večina pa na dom na Planincu. Vračali smo se mimo kmetij Golob in Krenkar ter v dolino. Udeležencev pohoda je bilo 18, od tega dve mlajši pohodnici. Ena je imela 2 leti druga pa 7. Preživeli smo lep nedeljski dan v planinah. Tekst in fotografije: Albina Fekonja Vodnica: Albina Fekonja Oglejte si fotografije z opisi.
 
POZDRAV JESENI 2017
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 26 september 2017
dsc_4085 Pozdrav jeseni 2017 Turistično društvo Mislinja je letos že enaindvajsetič organiziralo tradicionalno turistično prireditev "Pozdrav jeseni" na kmetiji Foltan. Prireditev je bila tudi tokrat zadnjo nedeljo v septembru, ta je bila letos 24.09. Na prireditev so poleg ostalih društev iz občine povabili tudi naše društvo. Na stojnici smo predstavili zloženko Pot do izvira Pake in zloženko Slovenska turno-kolesarska pot. Naše pridne članice so za pokušino obiskovalcem pripravile domač ržen kruh z domačo pašteto in na vrhu čebulo, saj je bil letošnji moto prireditve “Kuhanje in priprava jedi iz čebule in česna. Moški del pa je prispeval že kar tradicionalno rakijo. Na prireditvi so sodelovali tudi predstavniki turističnega društva iz pobratene občine Središče ob Dravi. Ker so bili v lanskem letu zelo navdušeni nad pohodom, ki smo jim ga pripravili, in so izrazili željo, da se to organizira tudi v bodoče, smo jim pripravili krajši pohod tudi letos. Tokrat smo jih zapeljali do Pungarta, od koder smo peš krenili do Črnega vrha. Ker je to hkrati tudi tematska pohodna pot Kope, so nas na poti spremljale lesene klopi z lesenimi knjigami, ki pripovedujejo zgodbe tega dela Pohorja. Nekaj informacij pa sta jim posredovala tudi Ivan in Peter. Na Črnem vrhu sta jim predstavila zgodovino in pomen znamenja in seveda našo škorjanko. V njej sta jim pripravila obilno pohodniško malico. Po vpisu v pohodno knjigo so krenili nazaj proti Pungartu, ker je bilo močno oblačno, iz meglic pa je začelo rahlo pršeti. Kljub slabemu vremenu so bili pohodniki navdušeni nad naravo in dobro pripravljenim razlagami na in ob poti. Na koncu so nas zaprosili, da jim kaj podobnega pripravimo tudi drugo leto. Skupaj smo se nato odpravili na kmetijo Foltan, kjer smo jim predstavili našo stojnico in zloženki. Ogledali so si še ostale stojnice in se pri članih TD Mislinja ogreli z okusno pripravljeno enolončnico. Zapisal Ivan Arko Oglejte si fotografije z opisi.
 
IZLET NA ŠMOHOR
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 26 september 2017
dsc_4032 IZLET NA ŠMOHOR (984 m) Pričelo se je novo šolsko leto, s tem pa tudi pohodi planinskega krožka na OŠ Mislinja. Za prvi pohod smo si izbrali Dom na Šmohorju. Šmohor je 984 m visok hrib v Posavskem hribovju. V soboto, 23.09.2017, smo se z avtobusom zapeljali iz Mislinje, skozi Velenje, Celje, Laško in Hrastnik do smučišča Rajska dolina. Tu smo izstopili in se pripravili za pohod. Do planinskega doma je bilo potrebno premagati malo hujšo strmino in že smo bili pri koči, kjer smo si privoščili prvo malico. Po okrepčilu, smo nadaljevali s pohodom po gozdni poti. Pot je bila prijetna, saj ni bilo pretirane strmine. Vmes smo lahko občudovali okolico. Zanimive so bile tudi rdeče mušnice, v vsej svoji lepoti. Med potjo smo se lahko razgledali po Zgornji Savinjski dolini. V daljavi pa smo lahko videli v sneg pobeljene Savinjsko-Kamniške Alpe in Koral Alpe z Golico. Po skoraj treh urah hoje smo prispeli na Dom na Šmohorju, kjer smo lahko uživali na soncu, ki nas je prijetno grel. Tu smo si privoščili daljši počitek za okrepčilo. Čas je hitro mineval in morali smo se odpraviti proti Laškemu. Naredili smo še skupinsko fotografijo in zapustili dom. Po gozdni poti, ki je večinoma speljana nad asfaltno cesto smo prispeli na livade nad Laškim in pa nekaj minutah prispeli do avtobusa. Posedli smo se na avtobusu, ki nas je srečno pripeljal domov. Mentorica: Porčnik Marina Vodnika: Hribar Jože in Zupanc Peter Avtor: Zupanc Peter Oglejte si fotografije z opisi.
 
ČIŠČENJE POHORSKIH PLANJ
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 26 september 2017
pohorske Udeležili smo se čiščenja zaraščajočih travišč na Pohorju Na območju pohorskih planj se v okviru projekta LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji (Življenje traviščem/Life to grasslands) izvajajo aktivnosti za revitalizacijo zaraščenih travnih površin. Pod pokroviteljstvom Zavoda RS za varstvo narave, občine Zreče, občine Mislinja, Sklada za naravo Pohorja, Zavoda za gozdove RS in Uniturja je letošnja, že osma tradicionalna prostovoljna akcija potekala v soboto 23.septembra, na Ostruščici na Rogli. Na povabilo organizatorjev se je odzvalo tudi naše društvo. Kljub lepemu vremenu se je na Rogli zbralo le okoli 25 oseb, ki so odstranjevale podrta drevesa in suhe veje na območju Ostruščice. S svojim delom so pripomogli k povečanemu obsegu in izboljšanju kvalitete travnih površin. S tem se ohranja tudi značilna podoba pohorske krajine. Seveda ne smemo zanemariti še izboljšanja življenskih pogojev za ogrožene živali in rastline. Ob prijetnem vzdušju in lepem vremenu je čas kar hitro minil. Na zaključku so organizatorji poskrbeli za malico v gostinskem lokalu na Rogli. Zapisal Ivan Arko Oglejte si fotografije z opisi.
 
IZLET NA KOČO PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 11 september 2017
dsc_3652 IZLET NA KOČO PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH V torek, 05.09.2017 smo se zgodaj zjutraj zapeljali iz Slovenj Gradca mimo Mislinje, Velenja, skozi Domžale, Mengeš do počivališča Voklo, kjer smo se okrepčali s kavico. Pot smo nadaljevali proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. V Ribčevem lazu smo se usmerili proti vasici Stara Fužina in potem proti planini Blato, kjer smo izstopili in se pripravili za pohod. Do Koče na planini Jezero smo hodili po širokem kamnitem kolovozu, ki je bil ponekod zelo strm. Po uri hoje smo prispeli do koče, kjer smo si privoščili krajši počitek. Od koče smo pot nadaljevali proti Dednemu polju. Pot je bila še naprej široka in se je najprej zložno, nato pa zmerno do strmo vzpenjala skozi redek smrekov gozd. Od Dednega polja smo pot nadaljevali naravnost še po vedno široki gozdni poti. Med potjo smo lahko občudovali Spodnje Bohinjske gore. Ko smo prispeli do planine, Ovčarija smo se na razpotju usmerili proti koči pri Triglavskih jezerih čez Štapce. Pot nas je skozi redek gozd pripeljala do razglednih Štapc. Od tu se nam je odprl pogled na Dvojno jezero in Dolino Triglavskih jezer, ter desno na Tičarico. Do koče smo se sprva strmo spustili po poti zavarovani z jeklenicami, v spodnjem delu pa še z lestvijo. Zadnji del poti smo se sprehodili še po melišču do koče. Na koči smo naredili daljši postanek za počitek in okrepčilo. Čas je hitro mineval in morali smo se odpraviti nazaj. Pred odhodom smo naredili še skupinsko fotografijo.Vračali smo se po poti čez Prode. Ko smo prispeli do planine Ovčarija je začelo rahlo rositi, zato smo pot nadaljevali proti Dednemu polju. Tu so nekateri še nakupili sira, drugi pa smo nadeljevali do koče na planini Jezero. Na koči smo naredili še zadnji postanek. Ko so se nam pridružili planinci, ki so kupovali sir, smo se napotili proti kombijem, s katerimi smo se srečno pripeljali do doma. Vodnika: Peter Zupanc in Viktor Kralj Avtor: Zupanc Peter Oglejte si fotografije z opisi.
 
SPOZNAVANJE VZHODNE SRBIJE
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 11 september 2017
img_4418 Spoznavanje vzhodne Srbije Na povabilo planincev iz pobratenega planinskega društva Žeželj iz Kragujevca, smo se v sredo, 30.08.2017, podali na spoznavanje vzhodne Srbije. Za nas so pripravili bogat program, ki je vseboval spoznavanje naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v tem delu Srbije. Prav tako ni izostal tudi skupni pohod in prijateljsko druženje z njimi. V četrtek, v jutranjih urah, se nam je na avtobusu pridružila skupina njihovih planincev, ki je pod vodstvom Zorana Kostadinoviča pripravila program. Za začetek smo si ogledali vilo »Zlatni breg«, ki je bila nekoč rezidenca dinastije Obrenovič, danes pa je protokolarni objekt Vlade republike Srbije. Vila je postavljena med vinograde, na posestvu pa je tudi urejen park. Izpred vile je lep razgled na okoliško pokrajino in reko Donavo. Nadaljevali smo z ogledom Smederevske trdnjave. Gradili so jo od leta 1428 do 1430 na trikotnem delu obale, tik ob izlivu Jezave v Donavo, kot utrdbo za obrambo pred Turki. Velja za največjo srbsko trdnjavo. V njen je tako imenovani Mali grad, v katerem je bil despotov dvorec. Ves kompleks je opasan s številnimi obrambnimi stolpi, povezanimi z obrambnim zidom. Trdnjavo obnavljajo, ker jo je močno poškodovala eksplozija razstreliva med drugo svetovno vojno. Nemci so jo namreč uporabljali kot skladišče eksploziva. Nato smo pot nadaljevali ob Donavi proti vasi Kardaš. Vožnjo nam je krajšal Rale, ki nam je razlagal zgodovino krajev in vasi, skozi katere smo se peljali, in s svojini zgodbicami poskrbel za odlično vzdušje na avtobusu. Drugi dan smo pričeli z vodenim ogledom HE Đerdap, ki velja za eno od čudes nekdanje skupne države. HE Djerdap 1 je locirana na hidrološko najugodnejšem 940. km Donave. Izgradnja je trajala od leta 1964 do1972. Pri njej so sodelovala tudi slovenska podjetja. Pregrada elektrarne je simetrična, s 14 prelivnimi polji širine 25 m. Na vsaki strani jih obdajata dve elektrarni s po šestimi agregati, ker si objekt delita Srbija in Romunija točno na polovici. Pomemben del pregrade sta tudi ladijski splavnici. Locirani sta na obeh straneh med bokom kanjona in objektom elektrarne. Po ogledu smo pot nadaljevali do ženskega samostana Vratna, ki je bil zgrajen v 14. stoletju. Od Negotina je oddaljen okoli 40 km. Leži skrit med visokimi stenami planine Mioč in ob potoku, ki je skozi stoletja ustvaril znamenite kamnite mostove, od katerih je Veliki most s svojimi 30 metri višine najvišji naravni most v Evropi. Ta most smo si tudi ogledali in se povzpeli na razgledno točko, od koder smo imeli samostan kot na dlani. Nato smo pot nadaljevali do Rajačkih in Rogljevačkih pivnica. To je naselje vinskih kleti. Lastniki živijo nižje v vasi kleti pa oživijo med trgatvijo in negovanjem vina. Do razcveta vinogradništva na tem področju je prišlo v 19. stoletju, ko je po Evropi po vinogradih razsajala vinska uš, ki je uničevala trto. Zaradi pomanjkanja vina po Evropi se je začelo vino iz tega področja prodajati Avstroogrski, Franciji, Rusiji in Angliji. Vino so v glavnem z ladjami prevažali po Donavi. V soboto smo si najprej ogledali Gamzigrad, arheološko najdišče v bližini Zaječarja. Predstavlja rezidenco rimskega cesarja Gaja Valerija Maksimijana. Galerija (Gaius Valerius Maximianus Galerius; 293-311). Naselje je poimenoval po svoji materi Romuli - Romulijana Najdišče je od leta 2007 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Po ogledu nas je pot vodila do vasi Mirovo, od koder smo skupaj s planinci PD Žeželj s severne strani in z južne strani iz kraja Rtanj krenili proti vrhu planine Rtanj. Po uspešni osvojitvi vrha smo se skupaj podali v Soko banjo, kjer smo dan zaključili ob skupni večerji in druženju. Zadnji dan smo izkoristili za spoznavanje Soko banje. Podali smo se po kanjonu reke Moravice in se povzpeli na razgledno točko Popovica, od koder se nam je odprl razgled na bližnjo in daljno okolico: tako na Soko banjo in trdnjavo Soko grad kot tudi na bližnje gore, med njimi na Rtanj, ki smo ga prejšnji dan osvojili. V družbi planincev iz pobratenega društva smo preživeli zanimive in aktivne štiri dni. Izvedeli smo marsikaj zanimivega in stkali še pristnejše odnose. Ob slovesu smo si obljubili, da bomo z našim sodelovanjem nadaljevali tudi v bodoče in da so vedno dobrodošli gosti. Zapisal Ivan Arko Oglejte si fotografije z opisi.
 
PRISOJNIK 2017
Avtor: Peter Zupanc   
sobota, 19 avgust 2017
img_3606 POHOD NA PRISOJNIK V nedeljo 13.08., smo se mislinjski planinci odpravili po Kopiščarjevi poti na Prisojnik. Od doma smo šli okrog treh zjutraj. Zbralo se nas je trinajst. Med potjo smo malo poklepetali in tudi zadremali tako,da je pot do Vršiča hitro minila. Na vrhu nas je pričakalo mrzlo jutro. Oprtali smo si nahrbtnike in se podali na pot mimo Tičarjevega doma. Po kratkem vzponu pridemo do razpotja, si nadenemo čelado ter samovarovalni komplet in se usmerimo na Prisojnik skozi prednje okno. Med potjo se nam odpre prečudovit pogled na Ajdovsko deklico.Ko se vzpenjamo med skalami, so nam v pomoč pri plezanju jeklenice in klini. Med potjo se malo odpočijemo in se ozremo naokrog. Pogled se ustavi na Mojstrovki, ki je že obsijana s sončnimi žarki.Tudi mi smo se že kar dobro ogreli. Približamo se najtežjemu delu te poti. Pred nami je visoka stena, ki jo preplezamo s pomočjo številnih skob. Potem sledi še zelo ozek prehod.Pot se še naprej strmo vzpenja po jeklenicah.No, vmes je tudi nekaj manj strmega pobočja. Sedaj se že vidi okno proti kateremu je pot precej krušljiva in polna grušča. Skozi okno se s pomočjo številnih skob vzpnemo strmo navzgor. Ko stopimo skozi okno, nas obsijejo sončni žarki. Hojo nadaljujemo po grebenski poti proti vrhu. Kasneje se priključita še Slovenska in Jubilejna pot. Nato sledi še samo krajši vzpon. Na vrhu se odpre prečudovit nepozaben pogled na okoliške vrhove. Privoščili smo si zasluženo malico, se odpočili in se seveda tudi poslikali.Vračali smo se po grebenski poti do okna ter nadaljevali po Slovenski. Pot smo sklenili z obiskom Tičarjevega doma,kjer smo si privoščili zasluženo okrepčilo. Eni kavo, drugi pivo, pa še iz nahrbtnika, kar je ostalo. Domov smo se vrnili okoli dvajsete ure. Za nami je bil sončen in prečudovit dan z nepozabnimi pogledi. Tekst in fotografije: Jože Hribar Oglejte si fotografije z opisi.
 
KOMPOTELA
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 21 avgust 2017
dsc_3276 IZLET NA KOMPOTELO (1989 m) V soboto, 19.08.2017, se nas je majhna skupinica najpogumnejših planincev zapeljala mimo Velenja, Mengeša, Cerkelj na Gorenjskem do planine Jezerca. Med vožnjo je bilo vreme še bolj kislo, a bolj ko smo se približevali cilju več modrine je bilo na nebu. Od parkirišča smo se napotili po gozdni cesti do Kriške planine, kjer je pozimi urejeno smučišče, ki je povezano s Krvavcem. Mi smo nadaljevali mimo planine. Kmalu se je cesta spremenila v gozdno pot. Po dobri uri hoje po gozdu smo prispeli na planino Koren. Tu smo si privoščili daljši počitek za malico. Na planini je tudi prijetna staja, kjer so pridni pastirji uredili samopostrežni bar, iz katerega smo si lahko postregli, prostovoljni prispevek pa vrgli v lično blagajnico. Po počitku smo nadaljevali po gozdni poti proti vrhu Kompotele. Vso pot smo lahko opazovali govedo, ki se je paslo ob poti. Do vrha Kompotele smo potrebovali še dobro uro hoje. Ko smo prispeli na vrh, smo lahko uživali v razgledih po gorah Savinjsko-Kamniških Alp. Ko smo se naužili razgledov in naredili skupinsko fotografijo smo nadaljevali pot na Vrh Korena (1999 m) in naprej po grebenu na Veliki Zvoh (1971 m). Med potjo na Veliki Zvoh smo si lahko privoščili malo plezanja po kratki zavarovani poti. Na vseh vrhovih smo si privoščili daljše postanke, da smo lahko uživali v razgledih. Z vrha Velikega Zvoha smo se po smučišču spustili nazaj na Kriško planino, kjer smo se ustavili, da smo se odžejali in okrepčali s kavico. Čas je hitro mineval in morali smo se odpraviti proti domu. Med vožnjo proti domu,nas je pozdravilo nekaj dežnih kapljic, ki pa nas niso motile, saj smo bili pod streho. Srečno smo prispeli do doma in se veseli in srečni razkropili vsak na svoj dom. Vodnik: Peter Zupanc Avtor: Zupanc Peter Oglejte si fotografije z opisi.
 
Več...
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 11 od 91

OBRAZEC ZA PRIJAVO






Ste pozabili geslo?
Ustvari nov uporabniški račun

BODITE OBVEŠČENI!

Z registracijo na našem portalu boste vključeni tudi v sistem obveščanja o aktivnostih našega društva!
konv4Preko elektronske pošte Vam bodo posredovana aktualna vabila na pohode in izlete...
Če še niste registrirani, lahko to storite tukaj.